Zjutraj sva se odpravila proti Vršiču (sicer z rahlo zamudo, zaradi odpovedi budilke 🙂 ) in se podala v
severno steno NŠG-ja. Že na Vršiču sva sumila, da verjetno v steni ne bova sama, saj je bilo avtomobilov
na vrhu »malo morje«. Plezarija je bila v senci, le zadnji raztežaj je bil obsijan s soncem…uf, bilo je vroče.
Skala je kar uredu, besedni sklop “pazi kamen” pa je bila izgovorjen in slišan kar nekajkrat 🙂
V smeri sta nama delali družbo dve navezi in sicer hrvaška ter kranjska.
