Meteora

Nekaj dni smo že doma, a potreben je čas, da se ustalimo nazaj in pripnemo poročilo naših prvomajskih dogodivščin v Grčiji.

Že preden smo se odpravljali, smo bolj kislo gledali vremenske napovedi, in jih skušali spreobniti nam u prid. A narava je pač svojeglava. “Tiste dva dneva dežja bomo že potrpeli” smo se vsi strinjali. A teh dni je postalo malce več, kot le dva. A gremo lepo po vrsti.

Štart iz Cerknega 23. aprila je uspel. In to skoraj točno. Nekaj minut čez 2 zjutraj smo se David, Mojca, Matej, Metka, Matjaž, Janez, Petra, Andrej in Tjaša  odpeljali na odisejado. Trajekt nas je ob prihodu v Trst že čakal in brez zapletov smo se nanj parkirali.Potem pa se je začelo… Naše potovanje na valovih. Tekoča agregatna stanja različnih oblik in okusov nam niso predstavljala nikakšnih ovir.   🙂  Hitro smo se udomačili in spoprijateljili z natakarjem. Dan je bil dolg, mi pa vztrajni.  :silly: Naslednji dan ob 8. uri zjutraj kava, ob 9. pa izkrcanje v pristanišču Igumenica. In potem še nekje 200 km vožnje z avtom.

Bolj ko smo se približevali, bolj smo bili na trnih. Pred nami so se dvigovali visoki kamniti stolpi, na nekaterih izmed njiih lično zgrajeni samostani. En krog skozi Kalampako in potem v Kastraki in postavljanje našega domovanja v Cave kampu. Zvečer je sledil kratek obhod in tipanje sten.

V naslednjih dneh pa… Spopadnja z vremenom. Spozavanje narave in družbe (peš in z avtom). Študiranje orienetacije in plezalnega vodnička. Preizkušanje grških in domačih pijač.  Kopanje odtokov v kampu. Tuširanje z mrzlo vodo. Kašljanje in smrkanje. Posedanje. Nakupovanje spominkov.  Da bi le dočakali sonce in plezali.

In prišli so naši dnevi.   😎 V različnih navezah smo se povzpenjali na kamnite vertikalne lepotce, se spopadali z drobnimi kamenčki in ne prav veliko opremljenimi smermi. Izkusili nenačtrovano bivakiranje in trenirali psiho.

Posebna atmosfera in odlična plezarija …  da bi lahko rekli le: “Še bi!”   🙂  Čez 7 let spet?

In smo nazaj…  Kljub visokim valovom prispeli brez morske bolezni.   🙂