Uvertura plezalne sezone

Letošnja sezona hribovskega plezanja se je mogoče resda začela malo pozneje, a zato nič manj intenzivno.

Z Alino (Ak Črna) sva se celotno lansko leto ter letošnjo zimsko sezono usklajevala za kako skupno turo, vendar ima leto, na žalost, omejeno število vikendov. Da se stare obljube čim prej podelajo, sva se tako to soboto podala v Veliki Draški Vrh v Spominsko smer dr. Tomaža Ažmana, VI+/V-VI, 400m. Za to smer ja na spletu objavljenih že kar nekaj opisov, s katerimi se popolnom strinjam o nadpovprečni kakovosti skale ter lepoti speljane linije. Oba sva mnenja da je ocena težavnosti mogoče malo pretirana, a kaj pa vem, mogoče je to le dober znak o prihajajoči sezoni.

Kakor za  vse smeri v tej steni, nas na koncu čaka še sestop okoli riti v žep. Oba polna energije se pri Vodnikovem domu ustaviva še na osvežitvi ter nato gor in dol nazaj v Krmo kjer si spotoma  že ogledujeva naslednje cilje v tej čudoviti steni.

Vikend ima dva dneva in za nedeljo se ponovno vrnemo v ta isto dolino, tokrat s Klemnom (AO Železničar) ter še s soferajnovsko navezo Žan O. in Matejem P.

S Klemnom sva se dogovorila da popraviva grenek okus prejšnjega deževnega vikenda, ko naju je vreme spodilo iz pristne narave v plastiko. Ponovno se odpraviva v Debelo Peč v smer Bergant-Manfreda, VII-/IV-V+, 400m.

Prav tako je za to smer že kar nekaj opisov ter objav. Smer se prične v kaminu, kakih 200m po smeri Jesih-Potočnik. Prva polovica smeri je resda malo bolj podrte sorte, a verjetno se nam to zdi le zato ker je zgornja polovica ravno nasprotje. Kompaktna skala z odlično plezarijo vseh mogočih stilov 😊.

Pred prvo uro sva se že sončila na vrhu Debele Peči, v celotni steni je nama delala družbo samo še Hrvaška naveza v Sekločevi smeri.

Po lovskem sestopu odhitiva nazaj do Kovinarske koče, kjer počakava še Mateja ter Žana, ki sta odšla v novejšo Slaparsko smer v Velikem Draškem Vrhu: VII-/IV-V, 400m.

Za smer pravita da jo oblikuje enako kakovostna skala kakor v Spominski smeri dr. Tomaža Ažmana. Plezanje je izpostavljeno ter konstantno, ključna mesta so dobro opremljena, preostanek smeri pa še ponuja prosta mesta za treniranje nameščanja varoval ter nabijanja štantov. Ker so ju v zadnjih raztežajih začeli preganjati temni oblaki, sta v njih pustila še nekaj klinov.

Na koncu dneva se seveda odpravimo še na tekočo refleksijo dneva v najbljižjo picerijo, kjer smo ob prijetni družbi že kovali naslednje načrte… Spet bo zmanjkalo vikendov.