Smer po zajedi

Po daljšem času se spodobi, da spet napišem kakšno objavo o kakšni zimski turci. Lahko bi rekel, da se je moje udejstvovanje v alpinizmu, glede nazaj na pretekla leta nekoliko zmanjšalo in sem mogoče sedaj postal bolj ˇun¨ k čaka da kdo napiše  oziroma objavi kakšno sliko na insta kje so kakšne dobre razmere. Kdo bi rekel, da se staramo, pa vendar je lahko v temu tudi kaj resnice. No to vsekakor ni razlog je pa res, da je lahko človek bolj okupiran z drugimi stvarmi in tako posledično zmanjka časa za vse. Mogoče tudi to, da imam po teh letih več skrbi ko grem v hribe in si raje izberem lažje cilje.

Me pa še vedno zelo zasrbi po cepinih, sploh ko slišim, da je bila preplezana kakšna nora linija. Tukaj bi rad omenil sploh dosežek alpinistke Anje Petek in Petra Borič, ki sta preplezala skalaški tris v 3-eh dneh pozimi. Se še spomnim, ko sva z Anjo plezala pozimi, verjetno direktno v Špiku in so nama padale po glavi zamisli o kakšnem zimskem Čopu in podobnih vzponih.  No Anja je tudi to idejo s čopom uresničila. Sam pa bom verjetno o tej ideji samo razmišljal. Na tem mestu bi vama rad iskreno čestital za vzpone in še veliko sreče naprej.

No sedaj pa še nekaj o mojem vzponu v NŠG-ju. Na pamet mi je prišlo že nekaj časa nazaj, da bi šel poskusiti pozimi v smer po zajedi. Ker imam na odseku še nekaj odpilenih ljudi, ki bi se šli radi skupaj z mano matrat in zmrzovat v hribe sva v četrtek odšla z Blažem v NŠG. Pod smerjo se opremiva in začneva plezat. Prvi cug ponudi nekaj težav čez gladke plošče in se počasi prebijem do sidrišča. Nato za menoj pripleza še Blaž, ki pa se ne počuti preveč dobro in se iz varnostnih razlogov raje odločiva za abzajl. Saj smer bo že počakala. No zvečer po neuspelem poskusu me že kliče Jaka, da je neki slišal in da kdaj greva probat spet.

Tako sva z Jakom odšla v soboto še enkrat pod NŠG. Spet splezam prvi cug, kateri mi je bil v celi smeri še najbolj všeč saj ponudi res dobro mix plezanje v teh razmerah. Naprej ga pičiva po škripavcu, kjer ga je bilo v strmi skali že bore malo in naprej do druge plate v prečki. Tam je bilo še dovolj šlripavca, da se je dalo varno splezati. Zatem je sledil še dolg cug po zajedi, ki je ponudila uživaško plezanje. Na koncu sta ila še najbolj smotana cuga prav zadnja dva z oceno II in I, kjer je bil nepredelan sneg nad nama pa dolge vehte, tako da sva morala prečiti skoraj do izstopa iz smeri Kranjska poč.

No na koncu se je nabralo ene 300m smeri, de je bi člajk ma zmatran mpa zadavoln 😀