Danes dopoldne sva z Lebanom plezala nad Rutom.Z avtom sva se pripeljala do zadnje hiše nad vasjo.Dalje pa seveda peš in to gaženje po snegu,ker še ni predelan.Naporno.Glavni delež je dal Marko,ki je vztrajno vtiral stopinje ,jaz pa sem zadaj ponižno komajda hitel za njim.Nebo je bilo v tem delu oblačno in megleno, nad gozdno mejo pa je naju čakal raj.Kar naenkrat sva se prebila v svetel ,sončni dan.Na nebu nobenega oblačka,sonce pa je sijalo in grelo,pod nama pa ocean oblakov,samo Porezen je izstopal ven in v daljavi Snežnik.Razgled po stenah Novega vrha ,Raskovca in Matajurskega vrha ni bil razveseljiv.V grapah zelo malo snega,strmejši deli so suhi.Suh sneg ,ki je padal,je verjetno močna burja spihala nižje v gozd.Seveda se kljub temu da plezat,samo tu pa tam je treba malo po krampat.Tudi Miklavževa grapa je v prvem skoku suha,pa ta del lepo obideš po desni strani,dalje pa te čaka lepo plezanje v zmerni naklonini.Sestopila sva po Zimski,le ta je povsem v snegu,samo vroče sonce je delalo svoje in cokle na derezah so bile kar sitna zadeva.Pod steno sva se še malo naužila vseh lepot,ki jih je nama nudil zimski dan v gorah,kmalu pa sva se potopila v sivi ocean oblakov in megle in počasi preklopila v vsakodnevno realnost,ki prinaša s sabo obveze in skrbi.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.