Smer ,ki sva jo danes dopoldne splezala s Tonetom,je pravzaprav zadnja še naravna linija v tej steni,ki je čakala na svoj krst.Lepo se vidi s Porezna. Že dlje časa sva jo imela ogledano,čakala sva samo na prave snežne razmere,ki ta čas so.
Grapa je sicer nadaljevanje Rajtlske grape,ki je znana po zaledenelih slapovih . Če bi se poklopilo,da bi bila Rajtelska grapa odeta v led ,v Poslednjem Mohikancu pa dobre snežne razmere,bi povezava teh dveh smeri pomenila kar odlično turo,visoko okoli 800m.
Pristopila sva prek Bizl,od tam pa desno po lovski poti, pod značilno previsno steno ,do njenega konca.Desno od nje leži grapa,vstop je s steze.Grapi se preprosto prepustiš, saj te lepo popelje navzgor ,vse do neizrazitega grebena,v katerem se nekako izgubi.To je dobrih 100m pod vrhom gore.Prestopiš levo v Vzhodno grapo in po njej do vrha.Snežne razmere sva imela zelo dobre,v glavnem je škripalo pod derezami.
Sestopila sva po Vzhodni grapi v vzhodni steni Matajurskega vrha.
Moram pa še dodat,da sva bila zelo zgodnja,saj sva v smer zaplezala še v temi.Na sestopu okrog 9 h,so se že začele delati cokle.Kolikor se je dalo videti , so vse grape v Pečeh zasnežene in zelo verjetno tudi plezljive.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.