Cesar – Comici v Loški steni

Pride tak dan, ko se res vse poklopi in na momente kar ne moreš verjet. Ta vikend smo se na Mihov predlog v sklopu tabora odpeljali v primorske konce obiskat manj znane stene oziroma manj plezane smeri o katerih ni veliko govora.

Zvečer si ogledujemo fotografije Loške stene in takoj mi pade v oči lepa direktna linija smeri Cesar-Comici v steni Briceljka. Mihu z velikim optimizmom predlagam, da znajo biti v smeri dobre razmere in samo čaka, da jo preplezava. Najprej je bil nekoliko skeptičen a se je kmalu zagrel za idejo in že sva planirala rezervne variante v primeru slabih razmer, do kje še lahko obrneva oziroma kje višje bi še bilo možno izstopiti v primeru slabih razmer v zgornjem delu stene.

Tako sva zjutraj okoli 7 ure pod steno, kjer si ogledujeva vstopni raztežaj in se počutiva zelo majhna pod tem celim masivom stene. Hitro se napraviva in ob 7:30 že plezava v začetni vertikali, ki nama že postreže z majhnim previsom, katerega pa se zaradi dobrih razmer da premagati z nekaj ročnim blokadam ter majhnim stopom pod previsom in se z malo več moči potegniti čez . V nadaljevanju smeri so bile razmere res odlične, nasmehi pa na ta račun vedno večji. Kljub temu sva se še vedno opominjala, da naju še lahko kaj preseneti. Do vrha nama je uspelo premagati vse ovire, nekaj suhih mest sva obvozila po strmih travah, čez en strm skok s slabim snegom pa sva se pozihrala.

Na vrhu stene sva stala točno ob 15 uri z velikim nasmehom in s še bolj čudovitimi razgledi. Po kratki pavzi in zasluženim sendvičem sva spakirala robo in sestopila v Bavšico.