Raskovec-južna stena-Peči

Par  hladnejših dnevov,ki smo jim bili priča te dni,je bilo treba izkoristit,saj jih letos do sedaj ni bilo veliko.Ker prej ni bilo časa,sva se s Tonetom danes zgodaj  zjutraj zapeljala proti Baški grapi.Računala sva ,da bova še ujela nekaj uric lepega vremena pred napovedano odjugo.Že ko sva se peljala skozi vas Rut ,je začelo rahlo  snežiti.Više na izhodišču pa je sneg kar spodobno padal.Megla pa se je tudi začela spuščati in začel je pihat jugo.Očitno je naju vreme prehitelo.Pa nič zato.Nadaljujeva proti vstopu v Miklavževo grapo (50/40,M3,320m),sneg pa je vse močneje padal.Na tej višini je bil sneg že suh in ko sva bila sredi vzpona ,sva bila priča pravim pršnim plazovom,vidljivost pa je bila vse manjša.Ko izplezava na greben,sta sneg in veter uprizorila pravo igro snežink in bila sva v pravi pravcati zimi in to v pomladi,ki se  po  dolinah že bohoti s cvetjem vseh vrst.Poiščeva planinsko pot,ki je bila povsem zasnežena in po njej prečiva v levo in zaradi megle  le s težavo dobiva Jakarjev pesek ( 30-40st ,300m ) in po njem se spustiva  pod steno.Ko  prideva do avta,je bilo na njem 10cm snega.Nižje v vasi pa ne duhu ne sluha o snegu.Ob 10h sva že sedela v prijetnem ambijentu Tonetovega stanovanja na Bukovem in s štedilnika se je že širila prijetna aroma kave.