Arco 2012

Za tokratne prvomajske praznike smo se združba sedmih(Gita,Malvina,Matej,Andrej,Aleš,Tadej in jaz),odločili obiskati italjansko mestece Arco.

Proti pokrajini Trentino,ki leži na SV delu Italije,smo se iz Cerkna odpravili v petek 27. Aprila. Do tam nas je čakalo nekaj manj kot pet ur vožnje. Ko smo prispeli, najprej poiščemo že vnaprej rezervirano bazo (apartma),kjer nas je presenetil lep razgled z balkona na Gardsko jezero,njegov skrajni S del,in bližnje gore. Takoj nato opravimo vse formalnosti kar se tiče nastanitve,in tako smo se lahko povsem posvetili tistemu zaradi česar smo prišli. Za ta dan smo predvidevali še izbiro in ogled kateregakoli plezališča,da bi naslednji dan lahko čimprej poprijeli za oprimke. Vendar se to nam časovno ni izšlo,zato smo se vsi posedli okrog mize,odprli vsak svoje pivo,listali po plezalnih vodnikih,vmes pojedli še juho,in mesto naše okupacije za naslednji dan je bilo izbrano. Veseli nad tem smo odprli še eno,dve,… 🙂 se vse bolj glasno smejali in sproščeno pogovarjali,ko je napočil čas za spanje.Naše prvo počitniško jutro je tako prišlo,vsi smo se zelo zagnani v plezarijo spet zbrali za mizo,edino jaz malo potarnam nad vzglavnikom,pozajtrkujemo,in v naslednji uri ali dveh smo vsi že belih rok. Plezališče,ki smo si ga izbrali za prvi dan je bilo zelo prijetno,kot nekakšna namensko urejena piknik oaza sredi gozda,z dvema mizama. Sami smo napeli še visečo mrežo,manjkal je samo še žar in piknik vzdušje bi bilo popolno. 🙂 Smeri zelo lepe,tudi lepo navrtane,kot v vseh naslednjih plezališčih,skala pa je bila v obliki peščenjaka,kar nas je vse pozitivno presenetilo,saj tega nismo pričakovali,plezali pa na takem terenu tudi še nismo. Tako je prvi dan minil kot bi mignil. Pravzaprav mu je ostalo še nekaj večernih ur,ki so prehitro minile ob načrtovanju naslednjega dne. Nedeljsko jutro začnemo z obveznim zajtrkom,pripravo hrane in pijače,ki smo jo rabili za celodnevne podvige. Ta dan smo se namenili bojevati na dveh ločenih bojiščih. Štirje smo odšli plezat daljše smeri,ostali trije pa so zopet napadli plezališče. Tokrat so si izbrali sprva neposrečeno lokacijo,saj je bilo tam prepolno plezanja željnih nadobudnežev,človeške smeri pa kot eno samo ogledalo. Poiskali so drugo plezališče,ki je bilo,vsaj po mojem okusu,zopet fantastično. Tukaj smo se v poznih popoldanskih urah spet srečali,saj smo mi(Gita,Aleš,Andrej in jaz) preplezali le eno smer,grozilo nam je namreč oblačno nebo. Preplezali smo Porci con le (6b,180m),Gita,Aleš in pa Aphrodite (V+,VI-,250m),Andrej,jaz. Ob večerji in parih pločevink piva ter ogromno smeha se je naš drugi dan iztekel. Tretji dan smo preživeli družno v res še enem izvrestnem plezališču imenovanem Regina del Lago. Sektor v katerem smo uživali,si je lastil izjemne plataste smeri,ena lepša od druge. Žal pa nas je ta dan pregnal dež,ki ni pojenjal niti čez noč. A to nas ni motilo preveč,saj je bil torek namenjen počitku in pohajkovanju po mestu. Arco je zakon! Resnično meka za športne navdušence vseh vrst,tako za kolesarje,ki jih je bilo poleg plazilcev 🙂 se mi zdi največ,surferje,lahkotne pohodnike itd. Prepolno je trgovin s plezalno opremo,cene so več kot konkurenčne,izbira pa neverjetna. V teh trgovinah smo bili majhni otroci pod ogromno polico z igračami. Poleg tega pa mesto nosi v sebi še močan mediteranski pridih. Kamor pogledaš je vse polno oljčnih nasadov ter manjših vinogradov. Sam center mesta pa krasi prekrasna rumeno rjava prepadna stena,ki jo kot krona zaključuje grad. Na sredi tedna smo zopet spočiti in polnih moči še enkrat v Regina del Lago,kjer plezamo več rastežajne smeri s težavnostjo od 5c do 6b+. Vsi smo splezali po tri smeri,nekateri pa še kakšno krajšo več. Spet je dan prehitro minil in po večerni rutini 😎 smo vsi utrujeni a zadovoljni odšli na zaslužen spanec. Predzadnji dan naših počitnic smo se zopet razkropili. Malvina in Tadej sta šla žurat v plezališče,Gita ,Aleš in Matej so se smejali v smeri Panterei(6b+,180m),midva z Andrejem pa v celodnevi trip v smeri Diedro Martini(V+,VI,500m). Smer je izredno lepa,logična,da bolj ne bi mogla bit,plezalcu pa ponudi malodane vse,plate,zajede,poke,strehe,prečke,nama pa še lepo dozo adrenalina. Totalna mojstrovina! :w00t: In tako je napočil čas petka,ko smo se vsi še enkrat zapodili v Monte Colt splezat naslednje smeri,Gita,Aleš,Matej(Giu dalle brande 6b,250m),Andrej in Tadej,Malvina in jaz(Helena V+,VI s povezavo zadnjih dveh raztežajev varijante smeri Fuga da hades V+,200m). Vsi zelo zadovoljni se odpravimo domov,in ob “analizi” preplezanih smeri nam spet prehitro minejo ure do odhoda v posteljo in tudi do skoraj žalostnega trenutka,ko smo se morali posloviti od čudovitega mesta ob gardskem jezeru.

Vsak dan,večer in pa teden nasploh nam je minil mnogo prehitro, saj ure preživete v družbi,kot je bila ta,sploh niso ure ampak le prekratke minute. Čimprej nasvidenje,Arco!