V petek zvečer se z Silvom na brzino zmeniva …in greva v Trento na sobotno telovadbo. 15 minutni dostop je kot naročen za dan ko je možna kakšna ploha.
Začneva kar z prvo v vrsti sedmih smeri, z Peruniko… in končava z tazadnjo-sedmo Klic pomladi. Skromna naklonina stene omogoča tudi kak solo vzpon dodaten občutek varnosti doda še veliko dreves in zelenjave po plateh ..tako za psiho-terapijo. Ampak treba je vedeti, da je veliko napredovanja izključno na trenje, po plitkih člebičih dolgih tudi za raztežaj v plateh iz enega kosa…in milimetrskih luskic v vršnji plošči, ki ti sem in tja katera tudi ostane pod prsti-se odkruši. Ocene so od IV pa do V skoraj v vsaki smeri (mogoče za predznak precenjene) in po 1200 metrih si ravno tako prijetno utrujen kot v ta velikih stenah, blazinice na prstih pečejo pir v Bovcu pa nič manj slajši.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.