Že, ko smo plezali Cerkljansko smer,so mi pogledi uhajali desno v bel steber , ki se pne vzporedno desno ob velikem kaminu , po katerem poteka smer Treska in hudega vremena.Ta steber mi ni dal miru in tako sva včeraj s Jožetom znova stala pod steno.Pravzaprav sva pričakovala kar nekaj težav,pa se je izkazalo da teh nisva dočakala.Bela barva skale tudi tokrat ni izdala in potegnila sva odlično smer ,v odlični skali.Smer poteka po izrazitem stebru,v glavnem po njegovem razu,prehodi so naravni,logični in lepi ,težave pa ne prestopijo četrto stopnjo.V spodnjem delu je steber navpičen,v četrtem raztežaju pa se položi in se izoblikuje v raz ,ki ga z doline niti ne slutiš.Vztrajno se ga držiš do vrha in tu težave ne presegajo tretjo stopnjo.Po grebenu te čaka še dobrih 200m plezarije in tako stojiš na vrhu Bavškega Grintavca in ti nič ne manjka.Odlična smer in odlična tura.Sicer je naju čakal še siten sestop po PP in dolga pot v dolino,pa to je že itak del alpinizma,ki mi ni bil nikoli odveč.
S.P. ime smeri ne namiguje to, da sva ljubitelja nekdaj zelo gledane junaške TV serije,temveč to , da se je po dveh letih Jože vrnil nazaj v svet zahtevnejših sten in prvenstvenih smeri. Tako se je nazaj združila naveza , ki je že imela kaj pokazati in še ni rekla zadnje besede.Idej je več kot dovolj.
Bravo gamsa, bravo 🙂