Stena Šitov mi je zmeraj predstavljala steno z težkimi smermi. Vendar je želja splezati to steno zorela že dolgo. Smer Herlec.Kočevar se je nama zdela primerna …
Z Petro sva se že v Petek podala v Tamar, prespala in zjutraj še v mraku odšla proti steni.
Vstop pri podkvi na podstavku sva našla brez večjih težav, prav tako nadaljevanje smeri, čeprav je v zgornji polovici spodnjega dela kar nekaj varjant. Vsaj sodeč po klinih, ki jih sicer ni preveč, zato je bilo treba kar nekaj zabijanja (in izbijanja). Pika na i pa je itak kamin, ki si (po moje) zasluži kakšen predznak več. Plezanje je potekalo brez težav in na vrh prideva prijetno utrujena vedoč, da sva splezala lepo smer.
Sestop…….dolg, a če imaš kanček smisla za gibanje po brezpotju in orientacijo, ne moreš zgrešiti možicev in steze čez melišče. Zgodba zase je Jalovčev ozebnik, ki premore snega na debelo še bolj pa na dolgo (hehe). Tu brez abzajla ne prideš daleč. Skratka vsega po malo na tej celodnevni turi.
Bravo Petra pa Marko. 😉 🙂