Spodobi se in prav je,da alpinist vsaj enkrat v sezoni obišče našo Steno.Meni to sicer zadnja leta ne uspeva vedno,čeravno sem to vrsto let prakticiral.Zadnje stabilno obdobje vremena je bil garant,da s tradicijo nadaljujem in Marko se ni pustil prositi,ko sem ga pobaral,če se mi pridruži.Plezanje je potekalo brez kakšnih vznemirjan,razen to,da sva uživala.Vmes sta naju prehitela dva mladca,ki skupaj nista imela toliko let,kot eden od naju.Na Nemškem turncu sva si vzela malo odmora,v takem ambijentu pa res ni treba nikamor hiteti in ob 13h sva že stala na robu stene.Tudi na sestopu se nama ni mudilo,sonce je žgalo in kmalu je padla odločitev,da se vstaviva na dehidraciji pri firerju v Dovjeh,kot je navada pri vseh alpinistih,ki se mudijo v tem koncu.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.