Aschenbrenner v Travniku (VI,800m)

V soboto sva se z Logarjem ob ne preveč prespani noči v spalki na Vršiču dokaj zgodaj podala proti Slemenovi špici ter se spustila proti Tamarju od koder se že vidi stena Travnika. Nekje na poti nato zaviješ po grapi do vstopa v smer. V gojzarjih sva plezala do kamina. Zelo hitro sva priplezala do dela imenovanega “vilice” . Za ta del sva s s soplezalcem ugotovila da je bil med najtežjimi. Naslednji raztežaji so bili zelo lepi in zanimivi. Srednji del smeri nama je šel zelo hitro. Do sedaj še nisem plezal smeri s toliko pogostimi težavami v skali. Omeniti moram tudi del smeri imenovan Orlovo gnezdo, ki je res fascinanten, saj imaš pod seboj  prepad. Prav kmalu sva prišla tudi do Bunkerja, kjer te čaka podrt previs, a ni tako hudo. Od tu naprej je še malo rampe. Zame je bil ta del do rampe najgrši, saj je bilo zelo krušljivo. Šele v petem poskusu sem zmogel tisti meter izpostavljenosti. Od tu naprej je bilo vse samo še sprehod. Omeniti moram, da sem celo smer plezal kot drugi v navezi, saj sam nisem pripravljen splezati naprej take klasike. Vseeno sem zelo zadovoljen, saj sem o tej smeri razmišljal že petnajst let. Smer sva splezala v osmih urah.