Stena

Hudič je, ko ne dobiš soplezalca, vsi ostali dejavniki pa se idealno poklapajo. Od prostega vikenda, vremena…
Idejo, vzpona čez Steno po Nemški smeri z Zimmer-Jahn izstopom in sestop po Slovenski, sem tokrat realiziral z osebnim zadovoljstvom. Obe smeri sta stari klasiki predvojnega časa oziroma začetka 20.st. (l.1906 slovenska pa še starejša..) zato jih ni treba posebej predstavljat.
Žal je že na vstopu, pri macesnih, v Slovenski zaznamovala nesreča tako da je bila kolona plezalcev primorana čakati. V Nemški pa tudi ni bilo dolgčas. Na vstopu sem hitro smuknil mimo dveh navez, prehitel še štiri in na vrh nemškega turnca dohitel še eno… Nisem hitel saj je treba vse 100% prijeti, še posebej v izstopnem previsu v Z-J. Na sestopu na koncu Frelihove police so mi pozornost pritegnili štirje plezalci, ki so rinili po melišču proti levi…(???) proti Miheličevi spominski, in rušili prave plazove kamenja… Prave pozornosti in pohvale pa si je, ko sem pod oknom srečal skupino navez, zaslužil še ne 8-letni fantič, navdušen in našpičen kot malo kdo.
Na povratku sem še pod Peričnikom pobral dve štoparki ki sta mi pri Aljažu častile pir. Dobro se z dobrim splakne..!

 

Dodaj odgovor