A je že Miklavž?

 Ker nama v petek ni uspelo dobiti dopusta in ker je vremenska napoved za ponedeljek bila ugodna, sva bila v dolini Vrat v ponedeljek 5.9.2022 okrog sedme ure. Nisva mogla prehvaliti kvalitete na novo položenega asfalta v dolini.
Na parkirišču je že nekaj pločevine, vendar ko sva pod Skalaško pred nama ni nikogar ki bi plezal v tem delu, le na levo      (verjetno v Nemški) se sliši dva. Po preplezanem najtežjem raztežaju Skalaške, na tleh najdeva modrega metulja, zasmejeva se
in greva naprej. Pri Gorenjskem turencu sva ob 11:30 kjer na hitro pomalicava, se malo razgledava, pokomentirava smer, premečeva štrik, in že letiva naprej. Pred vstopom v kamin pod Ladjo Logar zagleda še vijoličnega metulja. Od presenečenja vzklikne: “A je že Miklavž?”, oba se glasno zasmejeva. Ko preplezava najtežji del smeri na koncu Ladje se naklonina položi, in po približno pol ure hoje sva na vrhu smeri, ura je 14:30. Pojeva in popijeva še kar nama je ostalo v nahrbtnikih. Sama smer se mi je zdela izredno lepa, razgledi so čudoviti, občutek sem imel da kar letiva čez skalo.
V dolino se vrneva čez Plemenice. Ko prideva do signala pregledam socialna omrežja in najdem objavo o izgubljenih metuljih, dogovorimo se za srečanje kar po poti domov. V zahvalo za vrnjene pripomočke dobiva nekaj nabojev hmeljevega zvarka,
malo pokramljamo in si zaželimo srečno pot. Lepo izkoriščen ponedeljek, lahko bi bili vsi takšni.