Kobarth – Metzger – V 550 m v Trbiški krniški špici

“Ta smer zasluži posebno obdelavo! Gre namreč za enega najčudovitejših biserov naših gora in za dolžnosto turo vsakega ljubitelja sten Julicev. Po lepoti plezanja je ta smer enakovredna najslavnejšim alpskim lepoticam in je torej, rekel bi, prava “Miss Julicev”. Primirjajo jo s slavnim Razom tančic v dolomitski Pali”… Tako Tine Mihelič v plezalnem vodniku Viševa skupina opisuje smer Kobarth-Metzger.
To objavo pišem dober teden po vzponu(predvsem zaradi zbiranja vtisov).
V petek 1.9 popoldne sva se s Tonijem odpeljala v sosednjo Italijo in parkirala na parkirišču v Zajezeri. V enakomernem tempu sva v uri in pol prispela do koče Pellarini v Žabniški krnici, kjer sva prenočila. Pohvaliti moram oskrbnika in osebje koče, za prijaznost in dobro postrežbo. Večer je minil v načrtovanju ture (pregled opisa in skice smeri ter poteka časovnice).
Naslednje jutro sva se ob prvem svitu povzpela proti Žabniški škrbini in se spustila v zatrep doline Mrzle vode,pod severno steno Trbiške krniške špice(od koče ena ura). Že od daleč nama je v oko “padla” razčlemba po kateri gre smer. V meni so se začeli prebujati mešani občutki skrbi, strahospoštovanja, navdušenja in seveda treme. Vedel sem da bom plezal pod budnim očesom inštruktorja kateri je “glavni krivec”, da sem začel odkrivati svet vertikale,obenem pa je bila to izpitna tura za pridobitev naziva alpinist.
Pod steno si nadeneva opremo in prvi raztežaj (II) spelazava nenavezana. Na sidrišču pred vstopno prečko se naveževa in že se podam po zračni polički katera pripelje v žleb in po njem v lopico na stojišče. No “led je prebit” si rečem in tako plezava izmenično naprej. V petem raztežaju pride na vrsto vlažen in ozek kamin. Toni se ga loti kot prvi, prekaljeni maček si sname nahrbtnik in si ga z “gurtno” naveže na pas, da se z njim ne bi zagozdil v ozkem kaminu. Sam storim enako in moram reči da kamin ni tako grozen kot ga nekateri opisujejo, v bistvu mi je bil zelo všeč in lahko bi rekel, da sva ob izhodu iz njega postala prava prijatelja 🤣. Po izstopu iz kamina nadaljujeva diagonalno desno navzgor, čez raz in desno od njega v prijetnem izpostavljenem delu smeri, vse do črne lope pod previsom. Skala postaja vse lepša, oprimkov in stopov je v izobilju. Iz črne lope sledi kratka prečka v levo in čez blagi previs navzgor, po na pogled neprijetni črni in od vode sprani skali, ampak tu bi kar vriskal od veselja. Skala le odlična, izpostavljenost in zračnost dih jemajoča, oprimkov pa dovolj in želiš si samo to, da vse skupaj traja in traja… Ko priplezava do vznožja rumenega odloma naju pričaka neudobno stojišče. Sledi prečka v levo, do poličke pod rumeno steno, po njej do poči, tik na desni strani raza,od tu pa po poči z rahlimi previsi naravnost navzgor. Po dveh rastežajih prideva iz glavnih težav v lažji svet, kjer se razveževa, nato pa v lahkem polezavanju doseževa tako imenovane Božje police, pod vrhom Trbiške krniške špice. Po zasluženi malici kreneva desno po policah (množici) in čez Trbiško škrbino po markirani poti proti Pellariniju. Med potjo Toniju poimenujem okoliške vrhove in doline, nato pa pokomentirava podvig. Toni je bil zadovoljen z mojim znanjem, čestitava drug drugemu in jo urno mahneva v dolino.
Strinjam se Tinetovim opisom da je smer lepa, je pa res, da sem plezal tudi meni osebno lepše smrei, kot so npr. Direttissima v Visoki polici,M speciale V Piccolo lagazuoi, Via constatini gherdina v Tofani… Vsekakor bi smer priporočal vsem ljubiteljem klasičnih smeri. Smer je dobro opremljena z sidrišči, na izpostavljenih mestih so klini že nabiti, za vmesno varovanje pridejo za prav set “fredov in jebic” ali kakšen klin. V raztežaju pod črno lopo, kjer se začne najlepši del smeri, sva pustila en klin (je rekel Toni da mi raje da drugega kot, da se matra z izbijanjem 🤣🤣).
Čisto za konec kaj naj še rečem? V prihodnosti si želim še veliko takih podvigov in druženja s kolegi iz ferajna, predvsem pa srečno in varen korak vsem ki to berete 😃. L
P.Ivan