Angelska

To, več kakor samo plezalcem naklonjeno čudovito poletje, se počasi bliža koncu s svojimi prijetno toplimi ter suhimi dnevi. Tako sva se z Žanom ta vikend odločila za smer, v katero se brez uspešnega celosezonskega vplezavanja verjetno ne bi upala podati.

Pohvale o smeri sem slišal že od prijatelja Dolija, ki pravi da ima enega izmed najlepših raztežajev v naših gorah.  Ostalih informacij o smeri ni veliko ali pa pač ravno prav. Objava na spletu AO Matice ter nekaj skopih opisov…

V soboto zjutraj po že poznanem dostopu po Hansovi ferati, v dobri uri prispeva pod steno Hudičevega stebra. Pogled na steno se nam veličastno razpira skoraj celoten dostop, tako da oči že zgodaj iščejo potek zastavljene smeri. Snežišča skorajda ni bilo več, povzpneva se še po melišču ter pod steno prečiva desno do vstopa v smer.

Pod steno si nadeneva opremo, še zadnjič pogleda na celotno steno, seževa v roko ter pričneva z soliranjem prvega raztežaja trojke. Prispeva do police, ki kar kliče po mestu za prvi štant. Tu zabijeva dva klina se uštantava in žreb kamenčka določi Žana za povod.

Raztežaj pelje v prečki levo do odmaknjenega stolpa, pod detajlom smeri, možnosti za nameščanje varovanja v tem raztežaju je zadostni. Sledi lep začetek naslednjega raztežaja po odmaknjenem stolpu, ko se vzpnemo na stolp prispem do prvega detajla smeri levo (desno se odcepi smer Satanas). Tu srečam prvi klin v smeri. Detajl postreže z rahlo previsnim bolderjem ter ne ravno optimalno skalo, no po skrbnem izbiranju oprimkov ter stopanju kot po jajcih je vse zdržalo. Nad detajlom ponovno srečam zabit klin. Poplezam še malo višje, po nekako odprto nakazanem kaminu, prestopim v levo v nišo ter tam zabijem štant. Naslednji raztežaji petic z odlično skalo ter dobro možnostjo nameščanja varoval potekajo brez težav.

Ko prispeva do lažjega sveta pod »ramo« Hudičevega stebra, se razveževa ter posolirava I-II do pričetka zgornjega dela smeri. Tam srečava še navezo, ki sta plezala Hudičev steber, skupaj si privoščimo počitek ter ogled nadaljevanja naših smeri.

Po opisih ter skici naju čaka še najlpeši del smeri 😊. Malo pogledujeva skico ter oris (oris v Slo. stenah, ki pelje desno naokoli je zavajujoč!!), zgorni detajl ter »opevani« kamin sta jasno vidna, tako da orientacija ni zahtevna. Prav tako imamo v zgornjem delu, za razliko od spodnjega dela smeri, opremljena sidrišča med najtežjima raztežajema.

V drugem raztežaju zgornjega dela je na vrsti Žan, da prepleza po pričakovanju najtežji del smeri. Detajl zahteva dolg gib iz dobre šalce za desno roko, vendar slabimi stopi v levo, na manjšo šalco ter nato prestop, da priključimo še desno roko. Malo višje v levo razveseli zabit klin, ki ga moramo nujno vpeti z podaljšanim kompletom, od tam v desno pa sledi še drugi detajl istega raztežaja. Malo višje prispemo do udobne police z čakajočim štantom, od tu naprej smer poteka po omenjenemu kaminu.

Kamin res kot iz sanj, ponudi elegantno plezanje večih stilov, uporno, layback, tlačenje prstov in zapestja, krimpanje… ni da ni. Prav tako postreže z osnovno šolo nameščanja pomičnih varoval, obvezen je celoten set. Po prihodu iz kamina se smer priključi razu, ki nas v treh raztežajih popelje vse do vrha. Raztežaji so ocenjeni z IV, vendar se oba strinjava da so bili kvečjemu težji od spodnjih petic… Malo zaradi pomanjkanja varovanja, deloma zaradi upada kompaktnosti skale, ki pa je še vedno nadpovprečna za naše standarde.

Po dobrih sedmih urah prispeva na vrh smeri: Angelska: VII/VI, 550m.

Smer je res odlična, skala nadpovprečna, lahko že izjemna. Že nameščenega varovanja je malo, še posebej v spodnji polovici. Obvezno priporočam 7-8 različnih klinov, obvezno celoten set frendov, vključno z 3-ko, ter 10-12 kompletov.

Lepa, zahtevna,… Frančkova

Lahko angel ali hudič, lahko me ljubiš ali daš v nič.

Tako nekako bi lahko povzela celotno smer.