Val Montanaia

V soboto smo organizirali pravo malo odpravo v Val Montanaio. Rado, Jože, Marko, Dušan, Matjaž, Jožica, Silva Stana in jaz smo se zgodaj zjutraj odpeljali skozi Udine proti Cimolais-u in naprej v dolino Meluzzo, kjer se proti severu odcepi dolina Montanaia. Najbolj poznan vrh v dolini je Campanile di val Montanaia. Boljše polovice so se odpravile od koče Pordenone skozi dolino Monfalcon di Montanaia do bivaka Marchi Granzotto, v dolino Cadin di Arade in čez sedlo Montanaia do Campanile-ta in nazaj v dolino. Jože, Marko, Dušan in Matjaž so seveda splezali Via Normale ( V-/ III,IV, 260 m) na Campanile. Z Radotom sva to smer že plezala, zato sva se odločila za Via Pacifico (IV, V, 350 m) na Croda Cimoliana. Obe smeri sta seveda čudoviti, dolomitska skala, navpičnost, in seveda temu primerna tudi gužva. Vendar pa je dan še dovolj dolg, tako da se zaradi tega nismo preveč obremenjevali, smo se pač malo mučili z italjanščino na štantih. Po sestopu v dolino pa smo bili povabljeni še na žur k koči Pordenone, enega od domačinov, ki je za 50-ti rojstni dan tudi splezal na Campanile. Tako je bila ura že kar pozna ko smo se končno odpravili nazaj proti domu. Vsakič, ko sem v teh koncih se najde še kakšen cilj v okolici, zato bo treba še kdaj ponoviti.