Še sam ne vem, a sem mu pristopil preveč nespoštljivo, al kaj je botrovalo, da se me je otresel že po petih metrih…kot bi izpljunil košček gnilega japka, ki ga odgrizneš od zdrave celote. Bil je zoprn občutek, ko se nisem držal za nič, pod nogami pa le luft. Občutek kateri v glavi ostane še dolgo… Mine leto in dan mogoče dva, vendar v glavi še vedno nekaj ni pošlihtano. Ko dovol dolgo premlevaš….si rečeš »Grem«!
V Četrtek 19. 10. Se z Silvom AO Železničar, torej prvotna naveza, podava na kraj zločina. Pogledam steber, se ga dotaknem, prislonim glavo, vdihnem…in zaplezam. Ni mi bilo vseeno, ko sem plezal mimo mesta kjer sem lani padel, prav zato sem vstavljal varovanje na 2-3 metre.
Steber je po lepoti (kvaliteti) povprečna smer. Prvi raztežaj soliden a z krušljivimi luskami, drugi totalno podrt raz, v tretjem pa nekaj metrov pod razom (stik z Krvavo svatbo) najdeš celo Pakleniške (kot radi rečemo) detajle, pa tudi zelenjave je kar nekaj… smer za splezat. Če jo boš ponavljal, se moraš odločit sam.
V celoti preplezana smer v vodstvu mi je dala določeno potrditev, še bolj pa ko mi je Silvo kasneje (prvič) ob pivu v dolin povedal kako je zgledala tista sekunda-dve poleta
…..
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.