Mala gora in Podraška Tura

Že v soboto sva z Jano utrjevala alpinistično znanje ko sva plezala Malega Mihca in Avrikelj v Mali gori, obe z detajli V-ičke. Ko sva sestopila pod Avrikelj, sva imela v sosednjem Mihcu družbo sedmih plezalcev in plezalko. Na terasi pod srednje čavensko potjo smo se “združili”, ta prvi pa so si v nadaljevanju sposodili raztežaje drugih smeri saj niso poznali prav točnega poteka. Nekaj mojih informacij jim je prišlo kar prav. Čeprav so napovedali šibko burjo, je v sunkih kar kazala zobe, vendar smo ji kljubovali.
Včeraj pa sva se nad kampom Tura nameravala navezat z Radom. Ko sem stopil iz avta sem mislil da me odnese prav do Ajdovšne…. taki sunki te odnesejo, npr iz Stebra, kot suh list. Da pa ne bi šla v Vipavo sam na kafe sem mu predlagal nekaj lažjega, pol opreme zmečeva v prtljažnik in že šibava proti Miklavu. Seveda v solo plezanju narediva vipavsko trilogijo smeri GRS, Božične in 1000-e kjer sem pri nastanku le-teh imel tudi sam veliko besede. Res da težavnost komaj povoha spodnjo IV-co, je pa skala tipično paklenška nad katero je bil tudi Rado, star, prekaljen, plezalski in alpinistični maček, navdušen! Z zadnjimi oprimki in stopi v vršnjih plateh tisoče smeri stopiš na rob. Še sestop in analiza tipično primorsko jesenskega dneva.