V soboto ob 5 uri zjutraj, smo se Matej, Tadej, Andrej in Tjaša napotili proti Logarski dolini. Zakaj tako daleč? Zanimalo nas je, kakšno je pa tam vreme. 😉 Bolj zares nas je zanimalo, kaj je v Klemenči peči prvi plezal Franček Knez. A, ker smo ravno začeli z vremenom… Ko smo prispeli nas je v Logarski dolini čakala 1 sama stopinja. Dostop do stene je trajal le nekaj minut, tako smo se pri vstopu v smer Levi raz, še malo tresli od mraza. Vstop v steno nam ni bil povsem jasen, malček smo se spogledovali in se smejali, češ Frančkova štirica. Nadaljevanje smeri ne ponuja pretiranega plezanja, bolj sprehod. Potem pa nam raz ponudi skalo, ob kateri nas je pošteno pogrelo. Vsak oprijem in vsak stop se je namreč želel zapoditi z nami v dolino. Besedna zveza pazi kamen, se je slišala iz minute v minuto. Mi smo prišli do vrha, veliko kamenja pa v dolino. Vsak ima svojo pot. In mi smo se tudi pri sestopni malce iskali. A našli kmetijo, na kateri nas je fant usmeril v prvo smer. In mimo je bila praznična sobota. :cheerful:
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.