Prejšnjega sveta je bilo itak konec, zato sva se s kolegom na prvi dan “tanovega” odpravila v Kamniško-Savinjske alpe z namenom, da stopiva na najvišji vrh. Nad gozdno mejo sva se “preobula” v dereze, saj je bila strimina po Kokrskim sedlom poledenela. Kolega je, ne-vešč takih razmir kmalu zatem sestopil. Po krajšem dogovoru sva sprejela edino pametno odločitev v dani situaciji. To se je še potrdilo, ko sem sestopal, sem bil malo nižje priča reševalni akciji…
Nad razpotjem, kjer leva pot pelje čez Dolce na Kočno, sem prišel pod oblačni pokrov. Tudi sneg je bil od tu naprej slabše prdelan. Vse do vrha je bila megla gosta, da bi vanjo lahko žebelj zabil na njega pa reklc obesu :biggrin: . Vidljivost nič večja od petih metrov! Na vrhu se je stvar izboljšala in tudi sonce me je pozdravil. 😎
Prava psiho-kondicijska tura za začetek sezono po dolgem dolgem času 😉
P.S. slike so posnete z telefonom, zato so še kar slabe :dizzy:
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.