Svarunova smer (IV+/ III-IV,200m),SZ stran Pelca nad Klonicami,PRVENSTVENA, Rado Lapanja-Jože Makuc (AO Cerkno)

Rana ura,zlata ura.To je navada,ki se je z Jožetom redno poslužujeva in tudi tokrat je ura kazala komaj dve zjutraj,ko sva se že peljala proti Bavščici.Še v soju svetilk,sva že prikorakala na planino Bala.Nadaljujeva dalje po dolini v smeri Pelca in kmalu zavijeva v desno,v svet,kamor malokdo zakorači.To je svet,ki ga poznajo samo nekateri,verjetno lovci in seveda Jože.Tu je ,kot doma in prehodi ,ki jih niti ne slutiš,se v njegovi družbi tako skrivnostno odpirajo,da si kar začuden.

Po štirih urah sva pod steno,v skrajnem desnem delu zahodne stene Pelca nad Klonicami.Jože je tu že plezal pred leti,z Andrejem Likarjem sta potegnila Zelene poljane čez njo.Za naju ima tu nekal ogledanega.Dve liniji se lepo ponujata in odločiva se za tisto,ki poteka desno od Kratke smeri.Dobro sva se odločila.Prva dva raztežaja potekata v zelo dobri skali.V drugem je ključ smeri,prehod prek previsa je kar zabeljen,nadaljevanje pa se umiri.Zadnje dva raztežaja potekata v mešanem svetu,trave so tu kar normalne sopotnice,vendar ne motijo.

Sestop je zgodba zase.Odločila sva se ,da se spustiva v dolino prek Zajčje police.To je nekoliko skrivnosten prehod ,v zelo strmih travah in skalah in ga je treba dobro poznati,ker se ga težko najde,posebej ,če greš navzdol.Kdor je to probal,bo že vedel.Jože ga je zmeraj plezal gor ,torej ga je poznal dobro,pa je vseeno imel kar nekaj problemov,da se je znašel v tistem svetu.Navzdol vse druga če zgleda.Prehod je dober test za živce.

Končno sva nazaj na Bali pri studencu.Tu naju dohitita dva markacista in v njuni družbi prehodiva zadnji del poti do avta.