Poizkusi rezervirati kočo za vikend niso uspeli:”We’re completely full!” V soboto 12.8. ob 22:25 štartamo iz Cerknega, dolga bo, ne počutim se najbolje. Poizkušam zaspati v avtu, vendar mi cesta tega ne pusti. Ob 2.25 štartamo s parkirišča, prvi počitek je pri koči Studl-Hütte (2802 m). Ko prispemo do ledenika Teischnitz-Kees se zdani, meglice ovijajo vrh. Namesto da bi šli na ledenik, se odločimo da gremo po grebenu desno nad ledenikom. Napaka, naveze nas prehitevajo po ledeniku ena za drugo, zanimivo nekateri gredo nenavezani, nobeden pa ni navezan v ledeniški navezi. Do Frustucklatza (3550 m) navkljub gužvi se ne ustavljamo, in vse poteka gladko. Potem pa se začne, kot včasih pred banko 1. v mesecu ko so penzionisti čakali na penzijo. Stegujemo vratove in gledamo naprej kje se je zataknilo. Čas si krajšamo z razgledi ko se megla dvigne in nam razkaže mogočno pokrajino. Na vrhu se ne zadržio 15 min, in takoj ko štartamo pademo v novo kolono. Sestop čez Mali Klek je naporen ravno toliko kot greben Studlgrat. Prehitimo nekaj navez in si že rahlo utrujeni privoščimo kavo v koči Erzherzog-Johann-Hütte. Pred ledenikom Pastirica ponovimo ledeniško navezo. Ko pridemo do naše kočije so noge že fuč. Pot do doma se vleče, ampak zdržimo. Napornih, a uspešnih 24 ur je za nami. Hodili smo 14 ur (če ne bi bilo zastojev bi hodili 13ur s postanki).
Bravo za ta tura…opasn ste 🙂