Včeraj sva se z Andrejem odpravila v južno steno zgoraj omenjene vzpetine. Najin namen je bil splezati kakšno smer,ki jo bova izbrala šele po prihodu bližje pod steno, s pomočjo vodnička seveda,glede na najino sposobnost ter trenutno razpoloženje. Kljub temu,da sva se z avtom pripeljala dokaj visoko,ker je bila zapornica odprta,je najin dostop trajal kar nekaj dlje od predvidenega. Sledilo je gašenje žeje,strežba želodcema in izbira smeri. Med pogledovanjem po steni nama kar sama od sebe pade v oči, ena od dveh zelo izrazitih zajed. Po preverjanju v vodniku se oba strinjava,da bi ji lahko bila kos. Smer po treh urah preplezava. Nato pa,nasmejanih ust in “navitih” rok sestopiva po vzhodni grapi nazaj do avta.
plavajne skuz barouce ima čest an suj čar. 🙂
hud strečing je ja 🙂
widm de že pridnu nabirata :pinch: sestavine za JEGR 😆
de le žgajna prej na zmajnka :biggrin: