Stebričast raz( IV+/II-III,150m ,Lapanja Rado- Črv Tone)- prvenstvena,Matajurski vrh,južna stena,Peči

Ja,triindvajset let je minilo,ko sva se s Tonetom zadnjič navezala na isto vrv.Druga zanimanja,predvsem radioamaterska,so ga povlekla drugam.Danes pa znova na isti vrvi in če se izrazim v pregovorih:prva ljubezen nikoli ne zarjavi ali pa- nikoli ne reci nikoli,itd.Nisva slučajno izbrala Matajurski vrh.Te pečine so bila Tonetova lovišča prvenstvenih smeri v njegovi prvi alpinistični karijeri.Za dostop sva izbrala gozdno cesto za Sanek nad Stržiščem.Pripelje te tik pod lovsko kočo,od tu je pa še dobra ura hoje in stojiš pod JV steno.Vstopila sva v Smer za Mirjam (IV/II-III,300m),ki te pripelje prav na vrh Matajurskega vrha.Bil sem prvič v JV steni in presenetila meje z dolžino,stebri in grapami,ki jih od daleč niti ne slutiš.Res lep ambient.Po malici na vrhu in razgledih na Bohinj, pa se nama še ni šlo v dolino in spustila sva se po Vzhodni grapi pod južno steno.Ker Tone še ni vsega pozabil,je bilo nama hitro jasno ,kje je stena še nedotaknjena.Izbrala sva linijo po razu,ki sprva vzporedno sledi Vzhodni grapi in nadaljuje več ali manj v ravni črti,spotoma premagujoč stebre,iz katerih je raz zgrajen.Konča tik pod vrhom na točki,kjer se sreča s Smerjo za Mirjam in skupaj nadaljujeta prav na najvišjo koto Matajurskega vrha.Skala zelo dobra.Vreme je bilo prej mrzlo kot toplo,prve kaplje pa so naju lovile na sestopu.Dodati pa moram, da je prav te dni greben Rodica -Črna prst, pravi cvetlični vrt.Dobesedno uživaš na teh livadah.Rože so bile nama,če povem v prispodobi,kot smetana na vrh torte.P.S:fotke še sledijo!