Großvenediger 3.666 m

Pravijo, da je za vsako stvar potreben čas. In pravijo, da gore počakajo. Leto nazaj smo že načrtovali skupno turo na Grossvenediger. A letos je prišel čas, in prišla je gora. Pravzaprav mi na goro. Pretekli vikend se nas je kar 17 odpravilo na skupno turo. Ženski del ekipe smo sestavljale: Jožica, Silva, Jana, Petra, Metka in Tjaša. Moški del ekipe pa: Marko M., Silvo, Dušan, Jože, Marko L., Toni, Matjaž, Uroš, Aleš,  Jure in Andrej. Ob 3. uri zjutraj smo se odpravili iz Cerknega, ob 8. uri zjutraj, ko prispemo do izhodišča Hinterbichl se do Johannish hutte (2116m) nekateri odpravimo peš, drugi pa s kombijem. Tisti, ki smo se odpravili peš, smo bili priča pisani paleti rož vseh barv, zeleni travi, pozdravili smo dve kravi in nekaj žvižgajočih svizcev. Oboji smo imeli pravi ritem, tako tisti peš, kot tisti s kombijem, saj do Johannish hutte pridemo kot naročeno istočasno. In potem skupaj zagrizemo navzgor, proti koči Defregger haus (2962m). Tu si  vzamemo nekaj minut za počitek in razglede. A kaj kmalu naprej, na ledeniški tečaj. Ko smo nazaj v koči se dobro najemo in nasmejemo. Noč je bila za ene daljša, za druge krajša. A vsi smo ob 6. zjutraj nared da osvojimo vrh. Proti vrhu nas ulovi megla, kasneje še snežna ploha. Prava zimska tura. Juhej!

httpv://www.youtube.com/watch?v=8P7MxoT6c6I