Kresničke so nama delale družbo ,ko sva s Tonijem v soju svetilk, pozno zvečer, utirala pot proti planini Zapotok, da tam prespiva.Računala sva,da tam gor ne bova sama,da bo kakšna alpinistična družba že zasedla najboljša ležišča,pa ni bilo tako.No,najina družba je bila nama povsem zadosti,ker pa je bil dan pred tem pester,sva kmalu zaspala na udobnih -štramacih-.Zjutraj se tudi nisva obirala tako,da je naju sedma ura že ulovila v steni.O smeri ne bi kaj veliko,vsi,ki ste jo plezali veste,da je uživaška.Ne spomnim se,da bi bilo kje krušljivo mesto,skala je res navdušujoča.Toni je bil v tej steni prvič in ni mogel prehvaliti trdnost kamenine in zračnost stebra.Sestop se je nama odvijal počasi,saj je popoldansko sonce nažigalo ,da je kaj.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.