Viš-Jof Fuart Severovzhodna deber

Prevod v slovenščino na dnu strani.

U sabuota, ka sma pršl nazaj z Okrešlja in lipe plezarije u Štajersk Rink, sm prepakierau ruzak in piču u Tmin. Tam me je že čakala Katarina, tak de sua se brž uadprajla prot Aučji uas (Ualbruna) prot izhodišču za Rifugio Pellarini. Blu je paznu, zatu sua se takoj latila huoje da R. Pellarini kuodr sua prespa.

U nedejle uab 5h zjutre sua uad kuoče Pellarini uadrinla prot Uišu. Pou ure kasnej sua se znajdla na melišču, kuodr sua se kar niki cajta lauila, de sua najdla ustop u smier. Za usak primier sm izkoristu še an klic u sil na katirega se je uaglasu Rado alias LEKSIKON. Patrdiu je de sua na praj puot, zatu sua pahtila, ka je bla pred nama še douga tura. Na začietku te puot pejle logičnu, brez useh problemau in markacije nisa patribne. Mal uiši pa se začneje problemi zarad snega, ka je skreu pati mpa verjetnu tud markacije. Snig nama je uatežiu iskajne pati in papestriu plizajne. Rišu naj je 10 metrsk kuos prusika na kierga sm nauiezau Katarina, de sm je lahk uarnu spraju čez skalne skoke. Uideu sm de nisua na ta praj puot, zatu sm spet izkoristu klic u sil, tak de naj je Rado nad Bažjimi palicami  spet usmieru na “prava pota” 🙂 Naprej te puot spiet pejle dokaj logičnu z niki ueč “uabšisanm” markacijam mpa kešnm suidraucam som pa kie. Na urh sua pršla uakul 13h in najprej srejčela še ane 3 prjazne garicjane, ka sa pršl iz smeri Rifugio G.Corsi. Brez de bi jih ki prašeu (telepatija deluje:)) sa nama panudil preuoz iz Rabla u Aučje uas, kuodr naj je čakau najn auto. Ukop sma sestapil u smier Rifugio G. Corsi da Rablskga izera in pa dalin da najnga auta.

Če slučajnu kier uad uas treh bere ta člank, nej pauim, de se uam še ajnkrat lpu zahualujeua za preuoz.

V soboto, ko smo prišli nazaj z Okrešlja in lepe plezarije v Štajerski Rinki, sem prepakiral nahrbtnik in odhitel v Tolmin. Tam me je že čakala Katarina, tako da sva se nemudoma odpravila proti Ovčji vasi (Valbruna) proti izhodišču za Rifugio Pellarini. Bilo je pozno, zato sva se takoj lotila hoje do R. Pellarini kjer sva prespala.

V nedeljo ob 5h zjutraj sva od koče Pellarini odrinla proti Višu. Pol ure kasneje sva se znašla na melišču, kjer sva se kar nekaj časa lovila, da sva našla vstop v smer. Za vsak primer sem  izkoristil še klic v sili na katerega se je oglasi Rado alias LEKSIKON. Potrdil je da sva na pravi poti zato sva pohitela, saj je bila pred nama še dolga tura. Na začetku te pot pejle logično, brez vseh problemov in markacije niso potrebne. Nekaj višje pa se začnejo problemi zaradi snega, ki je skril poti in verjetno tudi markacije. Sneg nama je otežil iskanje poti in popestril plezajne. Rešil naju je 10 metrski kos prusika na katerega sem navezal Katarino, da sem jo lahko varno spravil čez skalne skoke. Vedel sem da nisva na pravi poti, zato sem zopet izkoristil klic v sili, tako da naju je Rado nad Božjimi policami spet usmeril na “prava pota” 🙂 Naprej te pot spet pelje dokaj logično z nekaj več “obšesanimi (zbledelimi)” markacijami in kakšnim svedrovcem sem ter tja. Na vrh sva prišla okrog 13h in najprej srečala 3 prijazne goricjane (prebivalci Gorice), ki so pršli iz smeri Rifugio G.Corsi. Brez da bi jih kaj vprašal (telepatija deluje:)) so nama ponudil prevoz iz Rablja v Ovčjo vas, kjer naju je čakal avto. Skupaj smo sestopili v smeri Rifugio G. Corsi do Rabeljskga jezera in po dolini do najinega avta.

Če slučajno kateri od vas treh bere ta članek, naj povem, da se še enkrat lepo zahvaljujeva za prevoz.