Gremo plezat, gremo plezat… Je iz mojih ust žvrgolelo že cel teden… In tako je uspelo, da je Andrej v petek dobil dopust. Juhej. Vsa vesela spakirava že v četrtek in se odpeljeva proti Vršiču. Iz doline se je videlo dolge in svetle strele, ki so nakazovale, da višje divja nevihta. Pripeljeva se vanjo in upava, da gre res le za ohladitev ozračja. Naslednji dan se zbudiva ob 6. uri zjutraj in o ohladitvi ozračja ne duha ne sluha. Ob 7. zjutraj nama je že presneto vroče. Pričakovala sva da v smeri ne bova sama, a očitno ostali na ta dan niso dobili dopusta. 😉 Tako se čez Severni raz potikava sama. Družbo nama dela vročeee sonce in nekaj sosedov v Hanzovi. Plezava tekoče, saj smer ne ponuja posebnih problemov. Nazaj na Vršič se vrneva rdeča in žejna. 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.