Tango spominov (VI/V, 230m) v ženski družbi; Zapotoški vrh

S Petro sva se včeraj podale na odlično turo v Zapotoški vrh. Če sva dan pred tem še razmišljale v katero steno, sva se po poročanju o temperaturah in hudem vetru sobotnega dne v visokogorju, hitro domenile za južno stran. Nedelja ni postregla niti s hladom, niti vetrom, pač pa prijetnim dostopom v oblačnem vremenu in plezanjem v družbi sončnih žarkov. Dostop do Zapotoškega vrha ni ravno kratek, a vsekakor uživaški in poln lepih razgledov. Ja, zares ponižen stoji Zapotoški vrh, ujet med dva velikana Srebrnjak in Bavški Grintavec, a ko se postavi pred teboj te še kako zelo očara. Na sedlu Velika vrata, kjer te obda občutek, da te gore zares objemajo z vseh strani, se spustiva do vstopa v smer Tango spominov (VI/V, 230m). Smer je opremljena, ponuja radiatorje, mestoma gladko plato, zadnji raztežaj pa nekaj podrtije. V celoti pa zares ponuja pravi užitek. Malce ga pokvari le konec smeri, kjer ni prostora za posedanje, pač pa najbolje da kar takoj pripraviš vse za spust, kakih 30m v grapo, se sprehodiš nekaj metrov in že si nazaj na sedlu Velika vrata. Povratek na trdna tla je več kot hiter. 🙂  Razgledi od tu vredni dolgega dostopa in hitro se ponudi odgovor zakaj so starejše generacije alpinistov rade osvajale te konce, saj je celotna tura zares prava meditacija. Brez dvoma naju s Petro ti konci še vidijo.  :biggrin: