Zadnja leta mi postaja že kar tradicija,da enkrat v letu obiščem Steno.Glede na moja leta,ne silim v kaj težkega in se raje odločam za Kratko nemško ali pa Slovensko smer.
Tokrat je bil z mano Janko iz Labinj.On sicer ne izhaja iz alpinističnih vrst,vendar je star in izkušen gornik.Odlično mu gre plezanje kot,da bi se s tem ukvarjal vse življenje.
Pod Belimi platami sta naju dohitela dva možakarja.Beseda da besedo in kmalu ugotovimo ,da smo iz sosednjih dolin.Miha in Lojze sta iz Železnikov,prav tako izkušena gornika in v steno sta se podala s prav posebnim namenom.Lojze si bo jutri naložil sedmi križ in za rojstni dan si je zaželel vzpon čez Slovensko smer.Tako se je na kupu zbrala prav posebna druščina.Jaz,Janko in Miha tudi že nosimo šest križev,Lojze pa,kot rečeno,celo sedmega.Ampak to nam ni predstavljalo nobene ovire,pridno smo plezali naprej in vrvi so ostale kar v nahrbtniku.Spotoma smo se menili in tudi spotoma splezali tiste skoke do slovenske grape.Tu pa so se naše poti razšle,Miha in Lojze sta zavila v Prevčev izstop,midva pa sva nadaljevala prek Frelihove police na vrh stene.
No,pa so se naše poti znova sešle na sestopu in zdaj, kot že dobri znanci ,smo seveda zavili v Aljažev dom v Vratih,da nazdravimo Lojzetu za njegov lep jubilej.Dokončno pa smo se razšli na parkirišču,Njiju menda že v ponedeljek čaka greben Lyskama,naju pa-kdo bi vedel,mogoče že kmalu spet kakšna tura.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.