Še sam se nekako ne spominjam najbolj, kako sem prišel do te izbire smeri, najbrž zaradi tega, ker je ena izmed klasik in se to prvo besedo velikokrat uporablja v plezalnih krogih. Petri sem dal pobudo za to smer, za katero pa ni bila najbolj navdušena predvsem zaradi njene dolžine, saj je ena izmed daljših smeri pri nas. Vseeno mi jo uspe prepričati in tako v soboto zgodaj zjutraj že hodiva proti vstopu v Skalaško smer. O sami smeri lahko povem, da je v spodnjem delu preden prideš do Amfiteatra zelo krušljivo, razen dveh cugov po ploščah, ki pa sta zelo lepa. Še posebej je zelo nevarna prva grapa, po kateri se moraš nekoliko spustiti nižje, ter police po katerih plezaš v levo iz velike grape. Z orientacijo nisva imela težav, saj jo Petra obvlada, sem pa v smeri pustil 2 klina za lažjo orientacijo :biggrin: . Pogled na Sfingo in celoten Amfiteater pa je neprecenljiv, zgornji del smeri pa je glede na vse, kar daš skozi v spodnjem delu zelo kompakten :biggrin: .
P.S.: če se že odločite za to smer, priporočam, da v smeri ni več kot ena naveza
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.