MONTE ROSA 12.-14.7. 2018

V noči iz srede na četrtek ob polnoči se je iz Cerknega proti sosednji Italiji odpeljalo pet članov AO Cerkno in sicer Toni, Logar, Cink, Jakob in moja malenkost Ivan. Poln pričakovanj celo pot nisem zatisnil očesa in nestrpno čakal da prispemo na izhodišče. V jutranjih urah končno prispemo v Gressoney La-Trinite kjer smo parkirali. Po nakupu vozovnic za gondolo smo se z žičnico odpeljali do 2971m visokega Passo Salati kjer smo si v miru privoščili kavo. Po krajšem postanku smo vožnjo nadaljevali do zadnje postaje žičnice na Punta Indren od tam pa peš mimo rif.Mantova do koče Gnifetti kjer smo se nastanili. preostali dan je bil namenjen aklimatizaciji in počitku saj je bila za nami neprespana noč.
Naslednji dan smo se po zgodnjem zajtrku odpravili na ledenik kjer smo se navezali v dve navezi (Ivan, Jakob, Toni in Cink, Logar). Odpravili smo se proti Piramide Vincent in ga tudi brez težav osvojili ob sestopu pa sta se Toni in Jakob vrnila v kočo po pozabljena očala ostali trije pa smo nadaljevali mimo kamnitega osamelca Balmenhorna na Schwartzhorn, Ludwikshohe, Parrotspitze vse do Signalkuppe kjer je postavljena najvišje ležeča koča v Alpah Capanna Regina Margherita. Po vrnitvi v kočo Gnifetti smo se ponovno srečali z drugo navezo tudi ona dva sta šla za nami le da sta zadnji vrh izpustila. Tokom preostalega dneva smo se Toni Logar in jaz zmenili da naslednji dan odidemo še na Liskamm. Rečeno storjeno naslednje jutro odrinemo s seboj vzamemo samo najnujnejše in uspešno prehodimo pet kilometrov dolg izpostavljen greben poln opasti in kaj kmalu ugotovimo da smo se malo zakvačkali saj je krožna pot do koče Gnifetti speljana okoli riti v žep. Da ne bi izgubljali dragocenega časa smo prosili preostala dva člana ki sta ostala v koči da pobereta še naše stvari in jih odneseta do gondole in se spustita v dolino. Mi trije pa smo se spustili mimo koče Quintino Sella do Collebettaforca od tam pa smo se s štirisedežnico pripeljali v dolino kjer smo se srečali z preostalima članoma. Ob odhodu iz doline Gressoney nas je po treh dneh lepega vremena in dogodivščin spremljal dež in zagotovo lahko rečem da se nam je dobro izšlo. Po prestopu meje smo si privoščili pizzo in v poznih večernih urah prispeli v domače Cerkno.