Vršac, Puntarska smer

V soboto zvečer sva se z Matejem odpravila pod steno Vršaca, da sva lahko zjutraj potegnila kako uro več spanja. Ob prvem svitu vreme res ni bilo najbolj obetavno in sva še malo potegnila dremež, nakar pa naju je že prehitela naveza z istim ciljem. Spodnji del orientacijsko ni zahteven, tudi po skici ko prideš pod strehe zapustiš zajedo v levo. Skala je dokaj kompaktna na nekaterih mestih celo malo pakleniška. Osrednji del pa je orientacijsko nekoliko zahtevnejši in kar nekoliko daljši kot bi izbral iz Miheličeve skice. Drugo navezo je tukaj malo zašla in sta tako poiskala izhod na desni, saj bi ju v nasprotnem primeru verjetno ujela tema. Mislim, da se je v tem delu najboljše orientirati po veliki strehi, ki je ves čas nad nami in iskati prehode levo in desno po stebru. Plezarija tukaj ni težavna je pa mestoma kar naloženo, dokler ne pridemo na vrh stebra. V zgornjem delu je skala super, kot tudi izpostavljenost v samem detajlu smeri. Klinov v sami smer razen v ključnemu raztežaju skoraj ni, smo pa pustili 5 dobro zabitih.