Planjava Humar-Škarja V-/IV 270m

Ker se soplezalci ravno ne ponujajo na vsakem koraku, še posebno za med tedensko plezarijo, je bil tudi tokrat z mano Silvo Vrhovec – AO Železničar. Že pred tednom dni v sredo 7.7. na zame prav poseben dan je bilo to. Želja ponovitve te smeri se je porodila že pred kar nekaj leti, ko sva jo plezala z Radotam, tarat še načelnikom našega ferajna. Enkrat pride na vrsto tudi Sobotna ampak tokrat sva zagrizla v bolj uveljavljeno. Velemojstra vajena težkih smeri ki razumeta logiko naravnih prehodov sta v jugozahodni steni razdevičila najnaravnejši prehod.
Tudi midva nisva imela težav z orientacijo čeprav so bili spomini izpred let konkretno “megleni”. Naravni prehodi so res logični, klini ki tičijo pa dodatno potrjujejo linijo. Le v najlepši zajedi, kjer sem tudi izrazil željo po plezanju v vodstvu, sem dodal metuljčka in na vrhu smeri napravil štant. Le previsni detajl smeri je za moje pojme izredno podrt in krušljiv, tega se res ne spomnim … kjer pa tičijo trije klini na cca dveh metrih, ki ti -če hočeš- olajšajo prehod čezenj.
Z vrha jo mahneva po travnatih vesinah desno proti Srebrnemu sedlu kjer uloviva stezo in po njej pod steno kjer opaziva še eno navezo v smeri. Tudi Zeleniške špice niso samevale. Na hitro nadaljujeva naprej v dolino saj je vročina že kazala zobe, mimo tolmunčkov kjer sem se hotel osvežit in zaplavat vendar ….