Toliko tekaških tekem je zadnje čase, da mi je ratalo že dolgčas po hribih in skali. Tako sva se v soboto z Silvom odpravila v Mangart in splezala smer katero sem jaz že plezal.
Po malo daljšem dostopu ob 8h le prisopihava na ramo pod vstopom. Nisva se preveč obotavljala saj je goro pokrival oblak in ni bilo ravno vroče. Plezanje itak poteka tekoče saj smer ni ravno težka pa še navrtana je. V detajlu nisem šel po prečki levo na raz IV+ ampak direktno gor kjer naj bi bilo malo težje… dva delikatna giba in že si v zajedi pod balvanom. V prste pa me je tako zazeblo, da jih dejansko nisem čutil. Na vrhu pa (pričakovano) presenečenje; snega na vrh Slovenske poti ogromno. Nisva kaj veliko modrovala, ampak sva “abzajlala” po smeri po urejenih spustih nazaj pod steno.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.