V letošnjem zelo nestanovitnemu in deževnemu poletju se je pojavilo okno “lepega”, beri nedeževnega vikenda, tako da sva z Logarjem takoj pograbila priliko in se odpravila v že poznano severno steno Dolgega Hrbta.
Ob neki jutranji uri sva pričela z dostopom z parkirišča mimo Kranjske koče, od koder seže pogled na načrtovano smer: Trikot.
Pod smerjo je ostala še lepa gmota snega, ki se jo lahko obide po levi ter prestopi višje v grapi pri vstopu v smer.
Smer se prične levo v grapi, kmalu v začetku najnižjega dela stene. Sprva preči desno in navzgor po polici. Naprej nadaljuje po kaminu, preko plati do okna/jame iz katerega nadaljujemo desno naokoli v kamin, kjer pridemo do prvega detajla smeri, vsaj v najinih razmerah 😊. Od tam naprej pa v osrednji, platasti del smeri. Plate zapustimo proti desni, preko raznih kaminov in strehic, ki so verjetno v suhih razmerah lepi posladki med ostalim plezanjem.
Smer se zaključi z nekaj raztežaji nekje IV-III, kjer tudi sama kvaliteta skale zelo popusti -klasika.
Smer je dokaj opremljena, vseeno pa je potreben set frendov ter nekaj klinov. Kompaktnost skale pa je nekje tam kjer jo je za pričakovati v naših gorah.
Po 7ih urah plezanja sva sestopila preko Mlinarskega sedla do Češke koče in od tam nazaj do parkirišča.
“Trikot” osrednji del severne stene Dolgega Hrbta.
Gmoto snega je bilo potrebno nekje tudi prečiti do vstopa v smer.
Že preko prvega detajla smeri.
Drži drži, samega sebe 🙂
V suhih dneh verjetno prav lepa plezarija.
Nekje proti koncu osrednjega platastega dela.
Čeprav na začetku dneva pa vsaj na koncu objave XD.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.