Zapotoški tabor

“Ta vikend se gre na planino Zapotok, vsak poskrbi za svojo hrano in pijačo!” se je glasilo povabilo na skupni tabor. Lepo je bilo spet videti znane obraze, ki so težkim nahrbtnikom navkljub, nosili prešerne nasmeške. Ker nam je bila prihranjena vožnja z avtom in dostop do planine budilke nismo rabili, čeprav je nekomu izmed nas zvonila vsaj desetkrat. Jaka me povabi v Bratovsko, malo sem se upiral. Na koncu je zjutraj dejal: “kaj sploh gledaš tiste skice, saj veš kaj greva”, smer je pod podorom naložena, sam podor se bo v prihodnje še podrl, ni pa rečeno da se bo to zgodilo za časa naših življenj. Smer je drugače lepo opremljena, skala pa je solidna. Ostali so plezali Severozahodni steber, in njegove varijante:) Sestop na planino Zapotok je bil izbran za naj sestop leta 83′, borba z rušjem, iskanje poti, mokra skala, poplezavanje navzdol, ritni hlebci kar ploskajo od užitkov, ki jih ponuja to edinstveno doživetje v osrčju neokrnjene narave naših gora.
Naslednji dan sta se Jaka in Ivan odločila za Hitri Gonzales, Marko in Kaja sta poizkušala z Likar-Markič vendar sta zaradi mokre skale odnehala, pod steno pa jima je še skala presekala čisto nov štrik. Grega in Tina sta začela v Zapotoški in nato zaradi orientacije in slabe opremljenosti smeri prešla v Hitri Gonzales. Ostali smo zaključili s plezanjem, se odpravili v dolino, in zaključili lep vikend od dobri hrani in pivu.