Ko je vremenska napoved čudovito poletna, sezonska opravila pri koncu in cev kup zagnanosti, planov in najpomembneje veselja, se izcimijo taki vikendi, kakršen je bil ta.
Prva “gora” je bila na vrsti že v petek zvečer in sicer meni najbljižja, skoraj peš dostopna Gora Roka, letos že jubilejnih 20, je že treba iti, tudi če le na brzino.
Direktna smer v Štajerski Rinki
V soboto zgodaj zjutraj štartam proti Kranju, kjer poberem Hano Z. in se podava proti Logarski dolini ter v Štajersko Rinko in njeno Direktno smer. Od somišljenikov sem slišal da so severne stene že pripravljene medse sprejeti prve letošnje plezalce.
Kar hitro jo kreneva proti Okrešlju, mimo novega gorskega hotela ter pod steno, kjer je naju pričakalo še malenkost snežišča, k sreči krajne zevi ni bilo veliko in sva v steno vstopila brez težav.
Žreb je določil mene za otvoritev smeri in veselo mahnem po njej. Začetni raztežaji niso težki, prav tako ne orientacija, tako da kar vlečeva po cele raztežaje vrvi in tako v tretjem štantu stojim na udobni polici pod detajlom. Potegneva še kratek raztežajček, katerega štant je bil že viden, bolj pod detajl, v izogib trenju. Nato čez detajl: rahlo previsna prečka pod streho v levo, kjer se rokuješ z samimi šalcami, stope pa že najdeš če jih rabiš. Dalje lažji raztežaj levo in nato nazaj desno, ter še preko zgornjega kamina ter višje na položnejši svet.
Zgornjim raztežajem, do vrha, se po priporočilih raje odrečeva in izstopiva po levi z vmesnim lažjim soliranjem, kjer je na določenih mestih potrebno malo pazljivosti, vendar vseeno lep izstop, ki nikakor ne pokvari smeri.
Smer čudovita, brez pripomb, stena se ti lepo odpre na dostopu tako, da linijo, hitro najdeš, varovanja dovolj, priporočam 10 podalšanih kompletov ter mogoče nekaj večjih frendov.
Že kmalu po enajsti uri leživa na vrhu in uživava v prijetno hladnem vetriču. Nekaj je bilo še govora o Igličevi, vendar ker sem imel v planu za naslednji dan še naslednjo direktno smer, se raje modro odločiva še za eno urno poležavanje na vrhu in počasen sestop preko ferate po Turškem žlebu nazaj do avta.
Na poti proti Kranju seveda sledi še pica, izotonik, izmenjava mnenj o smeri, izmenjava fotografij ter nadaljnih planov za to poletje… Jih ne zmanjka, zmanjka samo vikendov.
Proti večeru jo krenem proti Radovljici. Tam sva zmenjena z Klaro K. (PK Idrija) za podvig naslednjega dne in sicer Direktno v Špiku
Direktna v Špiku
Smer sem imel na seznamu že lansko leto vendar se nekako ni nikoli pošlo (premalo vikendov). Letos pa sem rekel, da takoj ob priložnosti pade tudi ta, ena izmed največjih klasik. Ko poizvedujem o smeri ter o trenutnih razmerah v Špiku, vse bolj kaže da je prišel tisti dan.
Preteklo nedeljo, sva z Klaro plezala v Zadnjiškem Ozebniku ter nato še na vršiču, (več o tem v njenem prispevku na PK Idrija). Ker ji tudi drugače celodnevne plezalne ali kondicijske ture niso neznanka, ji najprej za šalo predlagam plan za naslednji vikend… Pričakovano veselo sprejme, tako da plan je sestavljen.
Zvečer se najprej najaviva pri Mihaeli za ključe od Bivaka pod Špikom, kjer izveva, da tam ne bova sama, same poznane face 😊. Ravno pred mrakom prispeva do že obema poznanega bivaka, prej si še pogledava kaj naju čaka zjutraj. Pri vstopu še nekaj snežišča, naprej gor pa kakor pričakovano suho in kopno, razen tik pod Dibonovo polico kjer je še manjši kup beline.
Sledi urica klepetanja in izmenjava zgodb z zbrano družbo, nato pa zaslužen ter potreben počitek. Zjutraj začneva lepo počasi, suvereno že takoj pri zajtrku. Ob svitu se podava proti steni. Vstopiva preko snežišča z kladivom v roki, najdeva predel primeren za prestop krajne zevi ter nadaljujevo proti vrhu poraščenega spodnjega dela. Sonce je že pričelo z dopoldansko izmeno in je bilo prav prijetno toplo. Sledilo je še kar nekaj solo poplezavanja, ki ves čas zahteva skrbno prebiranje najležje in najmanj krušljive linije napredovanja do znamenite Dibonove police.
Ko prispeva do mesta, kjer meniva da naj bi bila ta polica, iz doline je res očitna, ko pa si v steni ni pa ničemur podobna, začneva pogledovati proti zgornjemu dele stene. Ko že ravno mislim nabiti prvi štant zagledam pred sabo klin zraven pa še drugega. Veselje in motivacija se še dvigne.
Kamenček usode ponovne izbere mene za začetek plezanja. Tako se vrlo podava v začetne “trojke”, ki pa to nikakor niso. Zahtevajo kar dobro mero previdnosti in smisla za iskanje linije do zgornjega dela. Tudi skica ni ravno najbolj v pomoč. Kljub vsemu nadaljujeva skoraj brez večjih nevšečnosti. V zadnjem “lažjem” raztežaju prideva do mesta, kjer v steni še vedno visijo štriki ponesrečencev, kar v tebi zbudi nelagodnje in kančen strahospoštovanja do smeri. Čim hitreje se pomakneva po polici levo ter pod začetek zgornje markantne zajede.
Od tu naprej nadaljuješ po zasluženo najlepšem in tehnično najtežjem delu smeri kjer v plezariji lahko začneš uživati, pozabiš spodnje raztežaje in sprostiš psiho. Suvereno napredujeva po tokrat kompaktni skali, z pogostim varovanjem in nezmotno linijo za razliko od spodnjega dela, ki je čisto nasprotje. Zgornji del je res zaslužen in dobrodošel del smeri.
Ravno pod vrhom se nad nama začnejo zgrinjati temnejši oblaki, tako brez obotavljanja hitro kreneva še po položnejšemu zgornjemu kaminu, do štanta pri oknu. Ter od tam hitro na varnejši svet pod samim vrhom. K sreči se je vreme izboljšalo in je najhujši del že mimo naju.
Na vrhu si kljub vetru vzameva čas za zaslužen počitek in malico iz nahrbtnika. Pospraviva opremo in vedoč, da je tura kvečjemu pri koncu, veselo zapustiva pihajoči vrh ter sestopiva po Kačjem grabnu proti Pišnici. V dolini naju pričaka dogovorjeni prevoz, še enkrat hvala Alex.
Vrneva ključe od Bivaka, hitro, čeprav že malo utrujena kreneva do avta na Kopi. Od tam pa seveda ponovno na pico ter Izotonik 😊.
Dan res izpeljan idealno, več si od njega ne bi mogel želeti. Prav tako smer, ki nedvomno spada med prave alpinistične celodnevne cilje v vseh pogledih. Hvala in ponovno fist bump 🤜🤛Klari za smer ter čudovit izpeljan zaključek vikenda. Preberite še njen vtis na strani PK Idrija.
Na še čim več takih vikendov.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.