Dogajalo se je na las isto ,kot pred 14 dnevi,ko sva bila z Jožetom prvič tu.V četrtek sva znova stala pod steno Vrha Labrje.Linija ,ki sem jo gledal že prvič,mi ni dala miru in pregovoril sem kolega ,da še enkrat probava.Morda pa bo ta prvenstvena.Tokrat sva vstopila že takoj na melišču na začetku Ravnega dola,s tem prišparala dolg levi obvoz do stene.Spodnjih 8Om višine se je izkazalo za odlično plezarijo v lažji skali.Vstopila levo od velikega okna-preduha.Nad veliko gredo sva sledila svoji liniji,ki naj bi bila nekakšna diagonala.V petem raztežaju ,ko se zadeva postavi pokonci,pa sva naletela na prvi klin in višje še na enega.Ni kaj ,tu so že bili pred nama.Nič hudega .Skala v treh raztežajih , ki so sledili,odlična,prehodi lepi in kar prezgodaj sva konačala na grebenu ,ki loči zahodno steno Plaskega Vogla od severne stene Vrh Labrje.Tudi tokrat sama v tem koncu,le žvižgi svizca,pa ruki jelena in tropi gamsov so nama lepšali trenutke in seveda ambient in razgledi.Nekoliko greni razpoloženje le to ,da se še nihče ni javil,ki morda kaj ve o teh smereh.P.S.na fotkah:plava linija-1 nezna smer,rdeča linija -2.nezna smer.
pogled z Ravnega dola
pogled iz stene na Ravni dol
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.