Z našim načelnikom Markom sva preživela v torek in sredo dva fantastična dneva v Dolomitih.Če še vedno velja to, da je v alpinizmu glavno vodilo doživetje in zgodba,kar seveda še vedno velja,potem so Dolomiti prava izbira.Mogočne gore, atraktivne stene,razgledi za vse okuse,ambient in še in še, ti omogočijo,da je doživetje enkratno, zgodbe pa se same ponujajo.Ko se približuješ Crodi di Toni,ki že s parkirišča pri koči Auronzo naredi velik vtis,deluje nate tako mogočno,da bi jo najraje kar nazaj zbrisal.Zgodba se nadaljuje s zgrešenim vstopom in iskanjem prave smeri in tekočim nadaljevanjem po smeri do velike police in po njej okoli gore na drugo stran in na vrh (3094m).Sestop po smeri z abzajli je znova zgodba zase,saj sta se nama štrika zapletala v vse kar je mogoče tako, da je nama na koncu skoraj zmanjkalo časa in sva v veliki dirki in trdi temi komaj še ujela , da nama niso v koči Lavaredo pred nosom pogasili luči in zaprli vrata.Naslednji dan je vendar minil bolj mirno.Po normalni smeri v jugo vzhodni steni sva se povzpela na veliko Cimo (2999m).Če odpiševa številna srečanja z vodniki in njihovimi klienti,je plezanje potekalo tekoče in tudi spust.Sam pa sem bil na vrhu tokrat že četrtič in vedno z drugim soplezalcem.Če boste gledali samo oceno smeri,boste gotovo rekli,da to ni nič,vendar so to stene ,ki zahtevajo marsikaj,predvsem pa kompletnega plezalca , ki se znajde v brezpotju,na pogruščenih policah,mokrih platah,vrtoglavih spustih in tudi v odlični skali,kar pa v Dolomitih vendar le prevladuje.
Še podatki o smereh :Croda di Toni,zahodna stena ,Drasheva smer,500m,3-4, pristop na vrh še 200m.
Velika Cima, jugo vzhodna stena ,običajni pristop,4-/2-3,500m
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.