¨Vsaj petnajst let bo že tega, ko sva z Urško nekje na Bovškem slišala za skrivnostni prehod, ki mu rečejo Huda steza. Nek domačin nama ga je omenil med enim od najinih raziskovanj tamkajšnih brezpotij-Loška stena, Pelci in ostala gorovja tam naokoli so že zahtevni, ampak Huda steza, čez te je pa ni!¨ (Planinski vestnik, junij 2013, št.:6)
Tako se z Matjažem odpraviva na ponedeljkovo jutro v raziskovanje. Čeprav sva v začetnem prehodu, ki poteka iz grape v katero se moraš strmo spustiti, hotela že obrniti (ni zgledalo gvišno-oba sva bila rahlo usrana:)), vendar sva doživela nato celo napeto dogodivščino. Kje točno naj bi steza potekala se iz začetka ne vidi točno, treba je malo improvizirati. Z jugozahodne strani se je možno povzpeti v veliko grapo, nato ozka stezica vodi skozi južno steno Mangarta čez strme travnate vesine ali naravnost čez navpične skalne skoke. Najhujša je travnata polička, široka 30-40 cm, nad katero se na eni strani dviguje navpična stena, na drugi pa odpira pošasten prepad. Ali kot opisuje A.Stritar: ¨Zrak, vse preveč zraka!¨.
Kakšnih 50 metrov je prehod še ozek, vendar boljši. Za tem prehodom je treba čez drugo teško mesto, 6m visoko, pokonci postavljeno ploščo visoko nad prepadom. Sledi lažja plezarija II. težavnostne stopnje do travnika. Na težjih prehodih je še iz časov lovcev in pastirjev v pomoč stara jeklenica/zajla.
Kljub megli ki naju je strašila od začetka in čudnih pogledov turistov na vrhu-od kje se vzpenjava na vrh, sva doživela odlično raziskovanje in s širokim nasmehom vračava na pivo:)
.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.