Cima del Vallone Krobath metzger V/V- 550m

To smer sem imel že nekaj časa zastavljeno in končno je uspelo 😀 . S Tonijem sva hotela splezati smer že pretekli vikend a sva zaradi slabe vremenske napovedi v popoldanskem obdobju raje prestavila, in čas ki je bil namenjen turi prestavila v lutne skale :D.

Nato napoči ta teden seveda sem spremljal vremensko napoved, ki je bila iz dneva v dan boljša. Pride četrtek kjer pokličem Tonita kjer se hitro dogovoriva, da bova turo izpeljala v enem dnevu brez spanja.

V soboto budilka nastavljena na 2:25 zbudim se sam 2:12 pojem zatrk vržem pijačo v ruzak in gas. ob 3:00 poberem Tonita v cerknem in Via Riofreddo. Za vožnjo do izhodišča sva porabila 2h.

Nato se podava v kar lepem tempu po dolini mrzlih vod kjer dobro urco hodiš po ravni ceseti nato se začne vzpon. Do vstopa v smer sva potrebovala 3h kjer v steni zagledava eno navezo pred nama a nič zato nismo se srečali :).

Sama smer se začne na nekem (buhtelnu) nato skozi manj udoben kamin v katerem je potrebno ruzak obesiti v maneversko zanko (ni za klavstofobike) :D. nato pa desno po nekako logičnih prehodih naprej, do neke črne strehe kjer sledi najtežji del smeri (V) in tudi najlepši saj šalce kar same letijo pod roko skala pa je res vrhunsko kompaktna. A žal brez težav ne gre nekje na sredi tega pokončnega raztežaja se Tonitu štrik dejansko ovije okoli enega raglja in z veliko težavo pripleza do štanta. Ko plezam jaz mi seveda ni moral pobirati enega štrika tako, da sem malo pelzal zraven pa zvijal drugi štrik. hvala bogu za šalce :D. Ko sem prišel do ovitega raglja mu lepo počasi podajam še drugi štrik da pobere še tega 🙂 .

Drugi problem tega je bil še ves zvezlan štrik na štantu nimaš kaj potegnem 15m prečke v levo do boljšega štanta kjer lepo počasi rešiva štrik. Tukaj sva izgubila nekaj časa a nič zato važno, da se reši :). Od tukaj dalje še en cug lepe kompaktne skale do lepega stojišča kjer vstopiš v lažji svet nekje ocene III bi rekel kjer poplezavaš še do vrha do božjih polic. seveda lahko smer nadaljuješ prav do vrha gore še dodatnih 200m a pustimo to za enkrat drugič že tako sva bila v smeri nekje 6,40h .

Sestop je pravzaprav še kar lep po meliščih kjer me itak na eni točki vrže na rit kjer utrpim udarec v zapestje upam, da je samo udarec bomo videli čez kakšen dan :S nato pa prideš do vznožja stene kjer prideš na markirano pot, jaz prej skočim še pod vstop v smer kjer sem pustil palice.

Za sestop nazaj do avta sva rabila 4h. pa še 2 urci vožne nazaj domu, tako da je bila res Grande Tura.

7h hoje 6,40 plezanja 4h vožne 😀

Smer pa ima upravičeno ime MISS JULIJCEV 😀

pa še par utrinkov