Nekaj novega v Srebrnjaku

Vsako leto naj bi z odsekom imeli skupni tabor na Planini Zapotok. Letošnje leto je nekako izvrglo vse primerne vikende tekom poletja, tako da smo se na koncu že malo pod prisilo odločili za zadnji koledarski poletni vikend. Kaj točno definira tabor? Tokrat to, da so prisotni aktivni člani odseka ter, da traja vsaj preko ene noči ob prižganem ognju ter odprtem pivu 😊, pa da se nekaj spleza… Tako da je tabor izpeljan.

Z Žanom sva se v soboto pod večer podala do planine, kjer sva prispela še ravno pred temo. Na brzino si posteljeva v apartmaju, povečerjava pečene hrenovke zalite s pivom, podebatirava posvetne modrosti in ljudske  aksiome… Drugače pač ne gre.

Naslednji dan sva imela v planu opraviti ponovitev nove variante Cerkljanske smeri, Ura brez kazalcev, ki so jo pred kratkim prvenstveno preplezali Domenh, Sandro in Blaž.

Dostopala sva pod celotno glavno steno Srebrnjaka, katerega ne bi priporočala, dostop nižje, ob potoku pri planini je zelo verjetno ugodnejši.

Smer poteka prve ratežaje po Cerkljanski, po tretjem cugu sva se razvezala in kakih 100m opravila solo do pokončnih sten, kjer se varianta Ura brez kazalcev prične.

Prvih 10 metrov je skupnih s Cerklansko, nato pa se smer odcepi proti desni.

Pod previskom prečiš desno v ostro platasto skalo ki po nekaj metrih ponudi nekaj pokic ter proti koncu raztežaja približek kaminskega plezanja. Naslednji štant, oziroma prvi štant smeri je sedaj opremljen z dvema klinoma, na krušljivi polički od koder nadaljujemo v desno po odlični kompaktni skali. Naslednji štant, pred detajlom smeri ima sedaj prav tako 2 klina. Detajl predstavlja, slabo varovana strehica preko katere se moramo nekako dvigniti v poševno zajedo ki se višje preoblikuje v kamin, v katerem sva pustila še en klin.

Naslednji štant je na polici od koder poteka originalna linija naravnost navzgor preko zgornje strehe, vendar sva zaradi namočene skale bila primorana zaviti v levo do krušljivega previsnega kamina. Preko njega sva prešla še bolj levo po poševni zajedi do raza, ki z zadnje strain skriva čudovit kamin. Po kaminu sva zavila nazaj na desno stran raza kjer sva štantala ter od tam opravila še raztežaj s prečko preko stolpa. Po stolpu sva poplezala nekaj metrov navzdol ter nato v prečko z lepo plezarijo. Tako sva prišla na lažji svet ter nazaj na originalno linijo smeri, od tam sva še nenavezana poplezavala II-III do vrha Srebrnjaka.

Omeniti moram da sva imela celotno smer mokro, tako spodnje cuge Cerkljanske kakor nadaljno smer. Zaradi česar sva se odločila da si raje izbereva najbolj suho varianto v zadnjem raztežaju ( preko krušljivega kamina), zaradi katere sva opravila še dva dodatna raztežaja.

Kljub mokri skali je bila plezarija vrhunska saj je skala neverjetno kompaktna, varovanje pa lahko namestljivo.

Do sedaj je bila to moja peta smer v Srebrnjaku in po kvaliteti občutno izstopa. Tako da jo močno priporočam.

Za sestop sva še prečila preko celotnega Srebrnjaka ter z poplezavanjem in abzajlom sestopila nazaj do planine.