Zeleniške špice

V nedeljo 19. junija smo se zjutraj okoli 6 ure zjutraj odpravili v hribe.  Kaja in Marko sta najprej naložila mene, nato v Planini še Tino in Gregorja. Cilj, Zeleniške špice. Vozili smo se nekje 2 uri in iz parkirišča Jermanca štartali nekje ob 8h. Seveda smo si takoj zjutraj pot malo podaljšali, drugače bi bila pot prekratka ;). Kmalu po tem, ko smo krenili po pravi poti, je tudi sonce na polno začelo svoj dan in nas dodobra ogrelo. Tik preden smo prišli do skalnatega dela poti, smo si natočili sveže vode iz potoka, da nam je ne bi zmanjkalo na ta vroč dan. Kmalu smo prispeli na Staničev vrh in začeli poplezavati po neoznačeni poti. Nekajkrat morali narediti kakšen korak nazaj in najti pravo pot, da ne bi zašli po tisti prehojeni od gamsov. Po nekaj urah smo prispeli na Najvišji rob, si privoščili okrepčilo iz nahrbtnika ter zaslužen daljši počitek. Podali smo se še na vrh Planjave, ki je visoka 2392m, nato pa odpravili na mrzlo pivo v kočo na Kamniškem sedlu. Tam smo začeli smo ugotavljati, da nas je prav vse prijelo sonce in da dosledno mazanje obraza s kremo za sončenje, prav nič ne pomaga, če si pozabiš kremo nanesti na noge. Od tam je sledil zgolj še spust v dolino in po dobrih 9 urah hoje, so bile naše misli usmerjene le še na odlične pica rolice. Naš dan se je zaključil in kljub temu, da smo bili malo opečeni, smo srečni in utrujeni zaspali.