Čopov steber

V sredo na praznični večer se z Gregorem odpeljeva v Vrata in prenočiva kar v avtu na parkirišču. Zjutraj si privoščiva še svežo kavo (brez pač ne gre 😉 ), oprtava nahrbtnika in že kaj kmalu pripravljava vrvi spodaj v škrbini Skalaške smeri. Čez Skalaško smer sva hitro in po dveh urah že občudujeva Steber na Gorenjskem turncu. Od tu sledi prečka do vznožja Čopovega stebra. Do velike poševne votline nisva potrebovala prav dolgo. Previdnost v tem delu smeri ni odveč, saj je skala bolj slabe sorte. Od tu naprej je Gregor smer plezal v vodstvu do vrha.
Stena je mogočna, izpostavljena, odprta. Orientacija ni težavna, opremljenost smeri pa dobra.
Čez prečnico je Gregor tako hitro in enostavno splezal, da še sam ni bil prepričan ali je to to…ali » ta znameniti« del smeri šele pride v naslednjem raztežaju. No, meni je postalo v trenutku jasno, ko sem za njim plezala na tisto mizico (ja… mene je kar spravila iz tira 😉 ). Po prečnici je sledil še raztežaj lepega plezanja do stika z Gorenjsko smerjo in po njej do vrha stene.
Ko sva se ravno odpravljala nazaj v dolino, pa čez steno prihitita še dva plezalca.. ja, res je lepo na vrhu Triglavske stene spoznati takšni personi…Steve House in soplezalec Andreas Schwarz.

Dan je bil brez dvoma fantastičen.

Gregor Kristan, Petra Hadalin
Triglav- Čopov steber, 16.8.2018